Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved [The Website of European Network for Comparative Literary Studies (REELC/ENCLS) as a Research Platform for Literary Scholarship]

TitleSpletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved [The Website of European Network for Comparative Literary Studies (REELC/ENCLS) as a Research Platform for Literary Scholarship]
Publication TypeBook Chapter
Year of Publication2010
AuthorsŠkulj, Jola, and Aleš Vaupotič
Book TitleVloge središča - konvergenca regij in kultur: Slovenski slavistični kongres 2010
Pagination470-473
PublisherZveza društev Slavistično društvo Slovenije
CityLjubljana
ISBN Number978-961-6715-08-9
Keywordsarchive, Creative Commons, ENCLS, REELC, self-archiving, website, Zotero
Abstract

Leta 2007 je bilo na drugem kongresu Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) v Clermont-Ferrandu predstavljeno njeno novo spletišče, ki ga je zasnoval Aleš Vaupotič v sodelovanju z Jolo Škulj ob podpori Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ter Računalniškega centra na ZRC SAZU, spletišče pa je tehnično izvedlo in ga vzdržuje podjetje Sapiens iz Ljubljane. Njegova nadgradnja je bila predstavljena leta 2009 na kongresu v Vilni. Spletišče ni omejeno na javno objavljanje samoporedstavitev Mreže, ampak prek uporabe različnih spletnih modulov – kot so osebni profili članov, ki omogočajo izčrpno biografsko in bibliografsko predstavitev raziskovalne dejavnosti, tematski forumi ter repozitorij e-besedil – gradi komunikacijski prostor evropske komparativistike. Kot »mreža« REELC/ENCLS in njeno spletišče poudarjata horizontalne povezave med idejami, literarnimi znanstveniki ter institucijami, to pa pomeni, da komparativistična zasnova ni izključujoča, ampak poudarja splošni literarni, kulturni in medijskoprimerjalni vidik. Platformo določata dve nalogi: vzpostavitev odprte dinamične podatkovne zbirke literarnih ved ter oblikovanje računalniških in kulturnih vmesnikov za dostopanje do »živega« arhiva dogajanja literatur in kultur.

Full Text

 Jola Škulj (ZRC SAZU, )

Aleš Vaupotič (Visoka šola za dizajn, Ljubljana, )

 

Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) kot raziskovalna platforma literarnih ved

 

Leta 2007 je bilo na drugem kongresu Evropske mreže za primerjalno literarno vedo (REELC/ENCLS) v Clermont-Ferrandu predstavljeno njeno novo spletišče, ki ga je zasnoval Aleš Vaupotič v sodelovanju z Jolo Škulj ob podpori Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ter Računalniškega centra na ZRC SAZU, spletišče pa je tehnično izvedlo in ga vzdržuje podjetje Sapiens iz Ljubljane. Njegova nadgradnja je bila predstavljena leta 2009 na kongresu v Vilni. Spletišče ni omejeno na javno objavljanje samoporedstavitev Mreže, ampak prek uporabe različnih spletnih modulov – kot so osebni profili članov, ki omogočajo izčrpno biografsko in bibliografsko predstavitev raziskovalne dejavnosti, tematski forumi ter repozitorij e-besedil – gradi komunikacijski prostor evropske komparativistike. Kot »mreža« REELC/ENCLS in njeno spletišče poudarjata horizontalne povezave med idejami, literarnimi znanstveniki ter institucijami, to pa pomeni, da komparativistična zasnova ni izključujoča, ampak poudarja splošni literarni, kulturni in medijskoprimerjalni vidik. Platformo določata dve nalogi: vzpostavitev odprte dinamične podatkovne zbirke literarnih ved ter oblikovanje računalniških in kulturnih vmesnikov za dostopanje do »živega« arhiva dogajanja literatur in kultur.

 

Spletne strani Evropske mreže za primerjalno literarno vedo REELC/ENCLS (Réseau européen d'études littéraires comparées/European Network for Comparative Literary Studies), kot uporabno orodje in podatkovna zbirka evropske komparativistike, so začele nastajati jeseni 20051 v sodelovanju Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede in tedanje Računalniške enote ter bile zastavljene kot infrastrukturni segment ZRC SAZU. Koncipirane so kot vseevropska podatkovna baza primerjalne (in obče) literarne vede, ki oskrbuje informacijsko podlago o razvejanih raziskovalnih interesih stroke (o inštitucijah, študijskih programih, raziskovalnih projektih, profilih raziskovalcev in pod.), nudi diseminacijo elektronskih publikacij in gradiv, posreduje podatke o napovedanih mednarodnih konferencah, o izidih znanstvenih knjig, itd.

Ključni cilj REELC/ENCLS kot Evropske mreže za primerjalno literarno vedo je odpreti evropski prostor interdisciplinarnemu dialogu o njegovih kulturah, literaturah ter literarnih raziskavah, omogočiti menjavo idej ter informacij med raziskovalci in organizacijami, ki so zavezane študiju obče in primerjalne literature, promovirati skupno mednarodno sodelovanje v raziskavah in poučevanju, generirati ustrezno soočanje pogledov in stališč v skupnih publikacijah in na mednarodnih strokovnih srečanjih, podpirati pretok znanj in človeških virov ter vzdrževati možnosti mednarodne izmenjave aktivnosti, ki jih zastavljajo univerzitetne in druge znanstvene institucije literarnovednih raziskav ter regionalna, nacionalna in nadnacionalna združenja v stroki.

Spletišče Evropske mreže za primerjalno literarno vedo kot kompleksno iskalno orodje tako postavlja Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ter ZRC SAZU kot institucionalnega nosilca v središče komunikacijskega polja evropske komparativistične stroke, predvsem pa ga promovira kot ključnega izvajalca nalog, kakor si jih je zadala asociacija REELC/ENCLS v ustanovnem aktu2 (6.10. 2001), ko je bila kot vseevropska mreža osnovana na pariški Sorboni ob srečanju evropskih zvez za primerjalno literaturo3 in potrjena s prvim statutom, sprejetim v Bruslju (maj 2003) ob konferenci Evropske znanstvene fundacije z naslovom "European Experience in European Literature: Confronting European and National Identities". Spletišče Evropske mreže, postavljeno kot segment infrastrukture na ZRC SAZU, predstavlja nerestriktivno osrediščenje področja v Ljubljani, predvsem pa od tu izgrajuje in odpira kanale komunikacije med evropskimi raziskovalci literarne vede in komparativističnimi združenji. Samo dejstvo, da se sistem spletišča oblikuje in koordinira v Sloveniji, je kar nekajkrat pokazalo svoje neovrgljive prednosti. Istočasno, ko se je v optiki novih razumevanj razvojnih dinamik med metropolitanskimi in perifernimi kulturami razkrila možnost drugačnega dojemanja pomenov njihovega medsebojnega dejavnega odnosa in vplivnega interesa, je umeščenost spletišča na ZRC SAZU v Ljubljani zmogla promovirati vitalno trdoživost tukajšnjih stremljenj v stroki, za evrokomparativizem pa utrditi verodostojno in ključno podlago delovanja.

Spletišče ni zasnovano kot zgolj spletna objava informacij, ampak kot tehnološki in koordinacijski temelj spletne skupnosti komparativistike kot konstitutivnega segmenta literarne vede. Informacije potekajo v več smereh, urejanje in preglednost objavljenega pa zagotavljamo tako z računalniškimi algoritmi kot s strokovnim sodelovanjem mednarodnega teama komparativistov v vlogah moderatorjev za posamezna tematska ali regionalna področja.

Spletišče je zastavljeno kot polje komunikacije, kar mu omogoča neokrnjeno kvaliteto rasti in hkratnega reformuliranja, prečiščevanja in validiranja interesov primerjalne ter seveda obče literarne vede. Registrirani uporabniki ti so komparativisti in drugi raziskovalci literarne vede, kar verificira sistem nadzora regionalnih moderatorjev z naborom vsebin, ki jih na spletišču arhivirajo sami (o dogodkih, strokovnih profilih, pomembnih objavah v člankih in knjigah, itd.), snujejo odprto zbirko gradiv, ki izrisuje usmeritve in zemljevide delovanja stroke. Namen projekta je ponuditi vpogled v razvejane interese poučevanj in programskih usmeritev primerjalne literarne vede po evropskih univerzah, povečati dostopnost do rezultatov drugih, težje dostopnih komparativističnih raziskav, hkrati pa omogočiti neposreden dialog in menjavo stališč med raziskovalci. Vzpostavljeni projekt spletišča REELC/ENCLS se strukturno umešča med ekstenzivnost Wikipedije in strokovno strogost Stanfordske enciklopedje filozofije.

Horizonti spletišča segajo tudi onkraj Evrope, saj imajo interes vnašati svoje podatke v to databazo mnogi neevropski komparativisti. Delovne uspehe REELC/ENCLS je že prepoznala tudi svetovna komparativistična organizacija ICLA/AILC. Kako zelo si je tudi zaradi kvalitetno uresničenega dela slovenskih članov v izvršnem komiteju ta Evropska mreža prislužila priznanje, govori tudi osebno povabilo predsednika Mednarodne zveze primerjalne literature Manfreda Schmelinga, naslovljeno potem, ko so bili formalno že vsi roki prijav mimo, naj na srečanju letošnjega kongresa ICLA/AILC v Seulu REELC/ENCLS organizira svojo posebno tematsko delavnico Comparative Literature, Europe(s), the World: Legacies and Perspectives, kar je pomenilo, da je bilo mogoče tudi v tem kontekstu ob predstavitvi rezultatov evrokomparativizma hkrati spregovoriti tudi o spletišču kot infrastrukturni podpori ZRC SAZU. Na seulskem kongresu pa je REELC/ENCLS beležil še en uspeh, saj ga je Theo d'Haen, predsednik Fédération internationale des langues et littératures modernes (FILLM), ki je neposreden del UNESCO-ve piramide mednarodnih združenj, povabil, da se vpiše v njegov register, s tem pa mu bo podeljen enakovreden status, kot asociacijam ICLA, MLA, Modern Humanities Research Association (MHRA), International Committee of Slavists (ICS), Poetics and Linguistics Association (PALA), itd.

Samo spletišče REELC odpira tudi možnosti za eksperimentalno raziskovalno delo na področju, kjer se stikata računalniška obdelava podatkov in metode sodobne literarne vede oz. komparativistike.

-----

Delovanje spletišča je bilo po predhodnem nekajmesečnem testnem delovanju predstavljeno na drugem kongresu REELC/ENCLS v Clermont-Ferrandu v septembru 2007, njegova nadgradnja pa je bila izvedena in predstavljena leta 2009 na kongresu v Vilni. Projekt dejansko prekriva širši kontekst literarnih ved in humanistike, ker je že v izhodišču zavrnil možnost statičnega informacijskega spletišča, pa tudi to, da je zgolj omejenemu krogu dostopen "sistem za upravljanje z vsebinami". Ker je zamišljen in oblikovan kot odprt, dinamičen sistem, v katerem sodeluje evrokomparativistična skupnost članstva neposredno, lahko omogoča in pravzaprav olajša posodabljanje podatkov na spletnem mestu, kar ga bistveno razmejuje od možnosti, ki jih poznajo natisnjene informacijske brošure.

Spletišče kot celoto bi bi bilo mogoče zajeti pod pojmom "telematična družba", kot izraz pojmuje Vilém Flusser v svojih bohumskih predavanjih iz leta 1991, zbranih v knjigi Kommunikologie weiter denken, ki sta jo uredniško podpisala Silvia Wagnermaier in Siegfried Zielinski. Spletišče je mreža povezav med vozlišči, ali, z drugo besedo, urejen arhiv, ki ga sestavljajo po eni strani objavljene vsebine (literarnovedne razprave ali objave znanstvenih srečanj ali najave knjig), z druge strani pa tudi sami uporabniki, ki so zaradi tega enote enake vrste kot npr. razprave. Obstaja pa seveda pomebna razlika, saj je podatkovna zbirka uporabnikov, literarnih komparativistov ter drugih delujočih v humanistiki, ki se osredotočajo na vprašanja literatur in kultur, obenem nosilec informacij o biblijografijah ter raziskovalnih fokusih posameznih raziskovalcev, razpršenih tako rekoč po vsem svetu, istočasno pa tudi orodje za upravljanje z arhivom kot odprto mrežo. Sistem za upravljanje z vsebinami predvsem ureja pravice posameznih uporabnikov, ki so obenem kompleksno diferencirane zaradi razvejane tipologije, t.i. pasivnih elementov arhiva (oz. pasivnih vidikov, ko gre za objavljene vsebine) ter aktivnih enot arhiva (ko gre za uporabnike same).

In ravno na tem mestu se pokaže specifika spletišča REELC/ENCLS, saj aktivni princip predstavlja mreža uporabnikov, od katerih je administrator zgolj tisti v množici, ki ureja odnose; lahko sankcionira "prestopke", ne more pa zagotoviti obstoja same vsebine. Razlog je seveda obseg mreže, evropska in svetovna literarna veda, ki jo podatkovno oskrbuje sama spletna skupnost. Projekt se potemtakem udejanja skozi vpise spletne skupnosti, to pa pomeni, da se vhodni podatki vnašajo kot dejavnost udeležencev. Projekt se tako uresničuje kot delo spletne skupnosti, je nabor vzajemne mrežne aktivnosti in ne nabor izjav, kot v predstavitvenem prospektu ali kot ga nudi pretežno enosmerni informacijski portal.

Komparativistična zasnova seveda ni izključujoča, ampak se poudarja obče literarni, kulturni in medijskoprimerjalni vidik. Platformo določata dve nalogi: vzpostavitev odprte dinamične podatkovne zbirke literarnih ved ter oblikovanje računalniških in kulturnih vmesnikov za dostopanje do »živega« arhiva dogajanja literatur in kultur. Namen projekta je uresničevati selitev gradiv literarnih ved na splet, da bi bila v dobesednem smislu besedila literature in razpravljanj o njej dosegljivejša.

Omenjeni namen spleta REELC/ENCLS odpre tudi vprašanja avtorskih pravic. Ukiniti jih seveda ni mogoče, ne z vidika vztrajnosti družbenega podsistema, pa tudi ne z logičnega vidika, saj informacija brez vrednosti – namreč, informacijske vrednosti kot še ne povsem izoblikovanega korelata vrednosti avtorjeve lastnine na delu – sploh ni informacija, ki bi lahko vstopala v človeško mišljenje. S tega vidika je nastala tudi programatična pobuda spletnega urednika REELC/ENCLS Aleša Vaupotiča k "samoarhiviranju" člankov. (Prim. http://reelc.net/?q=forum/self-archiving-reelcencls-presentation-11-september-2009)

1. Primeri samoarhiviranja običajno označujejo shranjevanje recenziranih znanstvenih objav, disertacij in znanstvenih monografij itd. v različnih odprto dostopnih spletnih arhivih (bodisi v arhivih posameznih avtorjev ali institucij, kot so univerze ali raziskovalni centri). Njihov namen je povečati dostopnost, uporabo (branje) in ne nazadnje citiranost člankov. (http://en.wikipedia.org/wiki/Self-archiving)

2. To, kar označuje licenca Creative Commons/Ustvarjalna gmajna, omogoča, da avtorji učinkovito upravljajo s svojimi avtorskimi pravicami, določene zadržijo, drugim se odrečejo. Zato lahko rečemo, da Ustvarjalna gmajna pravzaprav diferenciira polje avtorskih pravic in omogoča njegovo prilagoditev spletnemu stanju. Seveda je tisti, ki odloča o svoji lastnini, še vedno avtor sam, na voljo pa mu je sprememba izhodiščne licence “vse pravice pridržane” v “nekatere pravice pridržane”. Opozoriti velja na razprave, ki se ukvarjajo z znanstvenim objavljanjem in vprašanji avtorskih pravic. (Glej povezave: http://sciencecommons.org; http://creativecommons.si; Prim. http://sciencecommons.org/wp-content/uploads/ScienceCommons_Concept_Paper.pdf)

3. Primer: arXiv. arXiv je storitev za elektronsko objavljanje raziskovalnih člankov s področij fizike, matematike, nelinearne znanosti, računalništva, kvantitativne biologije, statistike, kvantitativnega finančništva. Vsebina acXiva ustreza akademskim standardom univerze Cornell, ki upravlja s tem repozitorijem in je tudi njegov lastnik. Celoten potek objav recenziranih člankov poteka v okvirih arhiva, članek pa se po dejanski objavi seveda ne izbriše – že zgolj ta možnost pa kaže na problematičnost sedanjega stanja. (Primer poročila o statusu znanstvene objave, tako imenovano "stanje pred objavo": "A preprint: »Comments: 18 pages, 15 figures, Submitted to MNRAS«" http://arxiv.org)

4. Leta 2009 je, po poročilih digitalnega repozitorija Eprints, 91% t.i. recenziranih revij podpiralo avtorjevo samoarhiviranje predobjav (preprint) ali celo objavljenih del. Pri tem je pomembno, da založnik lahko prepove predobjavo ob objavi sprejetega članka, dejstvo pa je, da je prvo predmet uredniške politike in šele drugo stvar prava, ki varuje lastninske pravice. (http://www.eprints.org/openaccess/self-faq/#publisher-forbids)

5. Oxford Journals pa o tej temi na svojih spletnih straneh objavlja tole stališče: "Avtorji smejo naložiti v spletne institucionalne ali centralizirane arhive sprejete rokopise v obliki PDF ("post-print*") […], vendar pa je treba javno dostopnost člankov omogočiti šele dvanajst mesecev po prvi spletni objavi revije." (http://www.oxfordjournals.org/access_purchase/self-archiving_policya.html) Enako stališče, kot ga ima Oxford Journals, je leta 2008 sprejela tudi revija Primerjalna književnost.

Spletišče REELC omogoča svojim članom – članstvo je v tej fazi brezplačno in je možno z registracijo na spletu – samoarhiviranje in s tem zbiranje člankov v odptem arhivu, kar seveda zagotavlja prednost, da relevantna literarnovedna besedila v odprtem dostopu javno prezentiramo in jih dajemo v obtok mednarodni strokovni javnosti.

 

Viri

MONTANDON, Alain, 2001: Compte-rendu de la journée comparatiste européenne. Pariz: REELC/ENCLS Minutes. 1-3.

FLUSSER, Vilém, 2009: Kommunikologie weiter denken. Die „Bochumer Vorlesungen“.  Silvia Wagnermeier in Siegried Zielinski (ur.). Predgovor Friedrich A. Kittler in sklepna beseda Silvia Wagnermeier. Frankfurt am Main: Fischer Verlag.

1 Koncept za vzpostavitev spletnih strani REELC/ENCLS v Ljubljani, kot je bil domišljen v sodelovanju Aleša Vaupotiča, kot potencialnega webmastra, in Jole Škulj, kot ustanovnega člana REELC/ENCLS, je bil predstavljen in podprt na sestanku izvršnega komiteja te organizacije, ki je potekal ob prvem kongresu evrokomparativistike septembra 2005 v Firencah. Ideja za ustrezno spletno komunikacijsko podporo evropske primerjalne vede je bila od začetkov obstoja REELC/ENCLS v središču interesa te vseevropske asociacije. Slovenska iniciativa, ki jo je izhodiščno podprl ZRC SAZU, potem ko se je leta 2003 zastavljeni poskus oblikovanja takšnih strani pri Univerzi Swansea, Wales, pokazal za neuspešnega, saj nikoli ni prav zaživel, je bila premišljena kombinacija povezave sodobnih interesov literarne vede s poznavanji možnosti, ki jih odpirajo znanja novih informacijskih tehnologij. Aleš Vaupotič, komparativist in magister novomedijskih umetnosti, je bil zato pred srečanjem v Firencah povabljen k sodelovanju pri načrtovanju tega ključnega segmenta evropske mreže kot prostora interdisciplinarnega dialoga kultur, literatur in litrarnih ved, ki omogoča menjavo idej in informacij ter promovira mednarodno sodelovanje raziskovalnih in študijskih praks.

2 V sklepnem dokumentu ustanovnega sestanka REELC/ENCLS je vzpostavitev takšnih spletnih strani posebej izpostavljena: "Tout d’abord la création d’un site internet qui serait peut-être (négociations en cours) géré par une université suisse. Ce site devra être au minimum bilingue (français/anglais). La Suisse serait évidemment un lieu d’accueil privilégié de par son multilinguisme et ses composantes multiculturelles. Les modèles et le contenu du site ont fait l’objet de multiples suggestions. Dès maintenant, des liens doivent être créés entre les différents sites des sociétés comparatistes européennes pour un échange d’information immédiat. La construction du site prendra un certain temps, mais deviendra un outil capital et pour les comparatistes en Europe et pour les comparatistes du reste du monde." (Montandon 2001: 2)

 

AttachmentSize
skulj_in_vauptic_reelc_kot_raziskovalna_platforma.doc72.5 KB